Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara - rapalska meja, ki je bila cilj našega tokratnega pohoda, ki je trajal dobrih šest ur in nas je vodil čez drn in strn od Lajnarja do Možica in po strmem spustu vse do Bohinjske Bistrice.
Ogledali smo si številne ostanke italijanskega sistema obrambnih utrdb, dobro ohranjene kasarne, mulatjere, opazovalne kupole, tovorno žičnico in številne bunkerje, ki pa niso nikoli služile svojemu namenu.
Italijanski vojaki so se sicer naselili v teh objektih in zasedli ta del slovenskega ozemlja, iz katerega se niso umaknili vse do kapitulacije Italije leta 1943. Kraji na Primorski strani so namreč po rapalski mirovni pogodbi pripadali Italiji, Sorica z okoliškimi kraji pa je bila priključena Kraljevini SHS.
Posebno doživetje ob zaključku pohoda, ki sta ga skrbno in strokovno pripravila in vodila Jože Cvetrežnik in Lojze Budkovič, pa je bil še ogled nekdaj opuščenega bunkerja, ki sedaj kot obnovljen in prijazen prostor služi za prijateljska srečanja Jožeta in njegovih gorskih prijateljev.
Zapisal: Slavko Delalut
Vojašnica Boštjana Kekca