Vrste našega združenja, predvsem pa pevce zbora »Gorščaki«, je zapustil Dušan Srečnik. Prijatelji smo ga klicali Zobač.
Dušan se je med vojaške gornike zapisal leta 1968, med služenjem vojaškega roka v 345. planinski brigadi JLA v Bovcu. V združenje ZVGS je vstopil z ustanovitvijo pevskega zbora »Gorščaki« leta 2008. Bil je odličen alpinist iz uspešne generacije Alpinističnega odseka Tržič v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med mnogimi njegovimi alpinističnimi dosežki izstopa Walkerjev steber v Grandes Jorasses leta 1974 ter udeležba v uspešni jugoslovanski alpinistični odpravi na Makalu 1975. V domačih slovenskih gorah je preplezal vse klasične najzahtevnejše smeri, tudi nekaj prvenstvenih. Čopov steber je zmogel kar osemkrat. V vojaškem alpinizmu bo ostal zapisan s plezanjem smeri 6. težavnostne stopnje na mednarodni prikazni vaji JLA na Rombonu 1969 v popolni vojaški opremi. Dolga leta je bil tudi aktiven član tržiške GRS.
V seriji člankov o slovenskih alpinističnih legendah je pred nekaj dnevi v slovenskem dnevniku izšel članek o Dušanu. Med hudomušnimi pripovedmi, po katerih je bil posebej znan, je pripovedoval, kako je skale zamenjal za petje pri »Gorščakih«. Bolezen mu je zadnja leta preprečevala poti v gore. S pesmimi in petjem s prijatelji pa se je vendarle znova in znova vračal k vršacem in skalnim stenam. Zdaj je Zobačev glas utihnil… Pogrešali ga bomo v naših vrstah in njegov tenor med »Gorščaki«.
Vojašnica Boštjana Kekca