V soboto, 26. decembra 2020, se bomo ob 11. uri v družinskem krogu zadnjič poslovili od Aleša Dorniga. Žara bo na dan pogreba od 10.30. ure dalje v poslovilni vežici na pokopališču v Tržiču. Člani ZVGS se od Aleša poslovimo ob 10.45 uri, zbor ob poslovilni vežici (baretke)!
Prehitro se je v torek, 15. decembra, iztekla življenjska pot vojaškega gornika Aleša Dorniga. Rojen pod tržiškimi gorami, s smučkami na nogah od zgodnjega otroštva, z močno kovaško kroparsko roko se je znašel med vojaškimi gorniki.
Bil je športnik, rokometaš, alpski smučar – reprezentant, vojak planinec, pripadnik slovenske TO in pripadnik gorske enote nove Slovenske vojske.
Poznali smo ga tudi kot vodnika vojaškega službenega in lavinskega psa, poznavalca in inštruktorja težkih orožij gorske pehote, motivatorja in vzgojitelja mladih vojakov. Vsestransko zagret je bil Aleš za delovanje v Združenju vojaških gornikov Slovenije od vsega začetka obstoja združenja. Nanj smo se vedno lahko zanesli, pa naj je šlo za sodelovanje pri številnih aktivnosti združenja, nastopanja na smučarskih tekmovanjih ali udeležbo na spominskih slovesnostih.
Kako spoštljivo rad je šel vsako leto z delegacijo počastit spomin vojakom v Zajzerih pod Julijci ali na daljno Ortigaro v Dolomitih. Znal je biti dobrodušno vesel in zabaven. Koliko šalam, tudi na njegov račun, smo se tolikokrat od srca nasmejali.
Aleš je odšel. Nekoga v naših vrstah spet ne bo več. Bo pa z nami za vedno v spoštljivih spominih, na gorskih poteh, v smučinah, v pogovorih, ki jih poznamo le gorniki.
Vojašnica Boštjana Kekca