Ob stoletnici podpisa rapalske pogodbe je Gorenjski muzej v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici postavil razstavo, ki predstavi okoliščine nastanka in zgodovino rapalske meje, saj je ta meja potekala po robu Bohinja in tako močno vplivala na življenje v teh krajih.
Tekla je po grebenih okrog Bohinja in po njej so postavili mejne kamne, ki so še danes ponekod ohranjeni. Veliko so jih domačini v jezi na krivično mejo po koncu druge svetovne vojne izruvali in zvalili pod greben. Eden takih je bil ob tej obletnici postavljen tudi pred muzej, v katerem je omenjena razstava.
Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije dodeljena Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.
Šele 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na ta dan obeležujemo največji praznik Primorcev.
Besedilo in foto: Janko Arh
Vojašnica Boštjana Kekca