Gospod Dinko BERTONCELJ je z rodnih Jesenic odpotoval v Argentino sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Kot izvrsten mlad alpinist in smučar se je naselil v San Carlos De Bariloche v Patagoniji.
Postal je poklicni raziskovalec Antarktike, kjer so ga koncem petdesetih let spoznali argentinski vojaški raziskovalci in alpinisti ter ga leta 1954 povabili v argentinsko vojaško-alpinistično odpravo na 8091 metrov visok himalajski vrh Dhaulagiri. Na odpravi je Dinko Bertoncelj dosegel takratni slovenski višinski rekord 7200 m.
V slovensko gorniško zgodovino se je tako vpisal kot prvi slovenski himalajec. Na pobudo argentinske kopenske vojske je skupno s še dvema argentinskima Slovencema, Tončkom Pangercem in Frenkom Jermanom, postal eden strokovnih svetovalcev argentinske vojaške gorske šole, ki je bila ustanovljena v Bariločah. Bertoncelj je soavtor prvega gorniško-smučarskega priročnika argentinske vojske. Ves čas po prihodu v Argentino se je aktivno udejstvoval v alpinizmu in smučanju, ter na vrhovih v argentinski Patagoniji začrtal vrsto zahtevnih prvenstvenih alpinističnih smeri, ter tako pomembno doprinesel k prepoznavnosti uspehov slovenskega alpinizma.
Z razvojem slovenskega alpskega smučanja v osemdesetih letih je bil pobudnik prvih treningov slovenskih smučarjev na južni polobli. Takoj po formiranju Slovenske vojske leta 1991 je bil pobudnik sodelovanja z argentinsko vojsko na gorniškem področju in kasneje sodelovanja gorskih šol obeh vojsk. Dinko Bertoncelj je letos spomladi postal član ZVGS.
Za bogat prispevek k prepoznavnosti slovenskega gorništva in smučanja v tujini, ter za vzpodbujanje sodelovanja na področju vojaškega gorništva med slovensko in argentinsko vojsko, mu je ZVGS 19.9.2008 ob Dnevu vojaških gornikov v odsotnosti podelila listino častnega člana združenja.
Vojašnica Boštjana Kekca