Polkovnik Srečko TUŠAR je bil rojen leta 1925 v Idriji. Leta 1943 se je pridružil slovenskim partizanom kjer je hitro zaslovel kot izvrsten diverzant in sodeloval v zahtevnih akcijah, med drugim leta 1944 v Idrijskem rudniku in Postojnski jami. Svojo humano plat borca je izkazal pri prenosu 123 težkih ranjencev iz Cerkna v Loško dolino.
Po koncu II. svetovne vojne je postal poklicni vojak in dolgo let deloval v centru za vzgojo častnikov in podčastnikov izvidniških, planinskih in padalskih enot tukaj na Bohinjski Beli. Skozi njegove tečaje so šle neštete generacije, med njimi tudi desetine vrhunskih slovenskih alpinistov, ki so kasneje dosegli in osvojili sam svetovni alpinistični vrh. Polkovnik Tušar je leta 1962 s svojimi vojaki planinci ponesel na vrh Triglava gorski top težak 1200 kg, s katerim so izstrelili častno salvo našemu gorskemu očaku in gorskim topničarjem v pozdrav. Vodil je mnoge prikazne vojaške vaje za visoke tuje delegacije z vsega sveta in s tem poudarjal sposobnosti in moč našega vojaškega gorništva.
Že leta 1945 je postal aktiven alpinist, nekaj kasneje član Gorske reševalne službe in nato še učitelj smučanja. Po upokojitvi je aktivno sodeloval pri usposabljanju Teritorialne obrambe in bil prepričljiv pobudnik in zagovornik razvoja alpsko-izvidniških enot. Polkovnik Tušar je ustanovni član ZVGS, ki je s svojim globokim sporočilom na ustanovnim zboru, o srčnosti vojaških gornikov, zaznamoval združenje za vedno.
Za ugled in bogat prispevek vojaškemu gorništvu mu je ZVGS 19.9.2008 ob Dnevu vojaških gornikov podelila listino častnega člana združenja.
Vojašnica Boštjana Kekca