Začetnika smučarskega športa v Tržicu sta bila nekdanja pripadnika AO vojske, vojak Anton Jelenc in stotnik Anton Seljak. Smučarsko znanje, t.z. "arlberško tehniko smučanja", sta v Tržič prinesla kot vojaška smučarska inštruktorja. Brez Jelenca in Seljaka najbrž ne bi bilo niti Janeza Štefeta, Tinčka Muleja, bratov Lukanc, Bojana Križaja, niti Andreja Jermana...
Tržičani radi ponosno pripomnimo, da brez tržiške tudi slovenske smučarije ne bi bilo! V veliki meri to drži, Tržič in tržiški smučarji različnih generacij so skozi zgodovino postavljali mejnike slovenske smučarije
Tržiški smučarski klub je letos star častitljivih petinosemdeset let. V začetku letošnjega februarja je minilo enainosemdeset let od prve smučarske tekme v Tržiču. Sredi februarja bo preteklo osemdeset let od prve tekme v smuku na Zelenici, enega prvih uradno priznanih smučarskih tekmovanj pri nas. Deset let nazaj je Tržič slovesno proslavil svoj smučarski jubilej. Deset let pozneje jubilejno leto tržiške smučarije skoraj neopazno polzi mimo nas …
Kot je v znameniti tržiški kroniki »Zgodovinski drobci župnije Tržič« leta 1936 zapisal Viktor Kragl, je bil leta 1923 ustanovljen »Sportni klub v Tržiču« (SKT), predhodnik današnjega Smučarskega kluba Tržič. Kragl navaja, da se je v prvem tržiškem športnem klubu »prvotno organizatorično vzgajalo smučarstvo«, kasneje pa so se smučarski pridružile še druge sekcije. Prvi predsednik tržiškega SKT je postal Anton Jelenc, sicer eden od dveh najbolj vnetih pobudnikov smučarskega športa v Tržiču. Jelenca je pri predsedovanju kluba, po Kraglovih navedbah, leta 1926 nasledil Anton Seljak, drugi od dveh najbolj vnetih prvih tržiških smučarskih zanesenjakov. Tako Jelenc kot Seljak sta služila v avstro-ogrski vojski, kjer sta se seznanila s smučanjem in tudi opravila vojaški smučarski inštruktorski izpit. Jelenc je inštruktorski izpit opravljal leta 1913 v Admontu v Avstriji, kjer se je v popolni vojaški smučarski opremi ponosno nastavil fotografu. Beli krivčki ruševca na vojaški kapi Jelenčeve uniforme razkrivajo, da je Jelenc služil v slovitem avstro-ogrskem 2. gorskem strelskem polku, sicer najbolj slovenski enoti avstro-ogrske vojske. Letos tržiški smučarski klub torej slavi svojih že 85 častitljivih let! Nekateri slovenski športni zgodovinarji sicer nekoliko dvomijo o ustanovitvi tržiškega športnega kluba v letu 1923, zgolj po (za zdaj) edinem pisnem viru v že omenjeni Kraglovi knjigi in po leto ali dve kasnejši registraciji kluba v takratno Jugoslovansko zimskošportno zvezo (JZSS). Vsekakor pa je bil SKT v nekaj kasnejših letih že zelo dejaven pri takratnem smučarskem športu v Tržiču, kamor sodi tudi organizacija prve smučarske tekme v Tržiču.
Prva smučarska tekma v Tržiču
Za datum prve smučarske tekme v Tržiču velja 6. februar 1927. Datum navaja več tržiških športnih kronistov, ohranil pa se je tudi na medalji, ki jo je za nagrado prejel zmagovalec tekme Avgust Primožič. Pobudnik prve smučarske tekme v Tržiču je bil Anton Seljak, ki je tudi trasiral progo. Start tekme je bil na Pollakovem oziroma Cenovem travniku, to je na prostoru, kjer sedaj stoji tržiški zdravstveni dom. Proga je nato vodila skozi del mesta do Hofnarce, klanca iz Tržiča proti Preski in Pristavi. Z vrha Hofnarce je proga zavila navkreber na grič Sv. Jožefa in naprej na Hraste, kjer je bilo še ne dolgo let nazaj priljubljeno tržiško smučišče. S Hrast se je proga spustila navzdol »za farovž« (župnišče), ter po sedanji Partizanski in Cerkveni ulici, čez most čez Tržiško Bistrico na sedanji Trg Svobode, do cerkve sv. Andreja. Od tod jo je proga spet ubrala navkreber, proti Cimpru in naprej na Cegeljše. S Cegeljš je sledil spust na »Fabrko«, danes del Tržiča - Ravne. Z Raven je spet sledil vzpon na Cenovo Gubo in nato samo še spust čez Zali rovt navzdol na ciljno mesto na Pollakovem oziroma Cenovem travniku. Prijavnina za tekmo je bila 5 dinarjev, za kar so tekmovalci po tekmi dobili topel čaj v gostilni Pri Gašperlinu. Start tekme je bil ob dveh popoldne, zadnji tekmovalci pa so prišli na cilj že v mraku. Tekma je v Tržiču zbudila dokajšnje zanimanje in marsikateri posmeh starejših Tržičanov, med tržiško mladežjo pa novo zanimanje in veselje za smučarski šport.
Za datum prve smučarske tekme v Tržiču velja 6. februar 1927. Datum navaja več tržiških športnih kronistov, ohranil pa se je tudi na medalji, ki jo je za nagrado prejel zmagovalec tekme Avgust Primožič.
Po dokaj podrobno ohranjenem opisu proge si z današnjimi topografskimi pomagali lahko ustvarimo podrobno tehnično sliko proge in njenih tehničnih karakteristikah. Proga je bila dolga 10.400 metrov in je imela 84 metrov absolutne višinske razlike, relativne višinske razlike pa kar 421 metrov. Start in cilj proge je bil na 520 metrih nadmorske višine, najnižja točka v vznožju Hofnarce (516 metrov), najvišja pa na Cegeljšah (600 metrov). Najdaljši odsek proge je bil s Cimpra na Cegeljše (1900 metrov), najkrajši pa s Hrast »za farovž« (400 metrov). Če je dolžina proge upoštevanja vredna že ob številki čez deset kilometrov, pa je absolutna višinska razlika pod sto metrov kar malo zavajajoča. Tržičani dobro vemo, da je že sama Hofnarca kar upoštevanja vreden klanec, še bolj pa vzpon na grič Sv. Jožefa, kakor tudi iz tržiškega mestnega jedra na Cegeljše in z Raven na Cenovo Gubo. Po današnjih primerjavah je bila prva tržiška smučarska tekma še najbolj podobna sedanjim tekmam v teku na smučeh. S takratno dokaj preprosto smučarsko opremo in tehniko, ki jo je oprema dovoljevala, je bila proga tudi za današnja merila kar zahtevna.
Zmagovalec prve smučarske tekme v Tržiču je bil Avgust Primožič – Gusteljnov. Drugo mesto je zasedel Julius Shuss, Tirolec po rodu iz Innsbrucka, ki se je v Tržiču pri stricu mojstru Jocifu učil za krojača. Tretji pa je bil Viktor Indihar, grča, ki smo ga še pri njegovih dvaindevetdesetih letih v Tržiču srečevali na kolesu.
Drži, da je bila prva smučarska tekma v samem Tržiču 6. februarja 1927, torej pred enainosemdesetimi leti. Borut Batagel, športni zgodovinar iz Celja, pa je v arhivih Jugoslovanske zimskošportne zveze odkril razpis za smučarsko tekmo leta 1926 pri Sv. Ani (Ljubelj). Tekmo je razpisal SKT Tržič, ni pa naveden točen datum tekmovanja. Razpis za tekmo je predpisoval deset elementov, ki so jih morali tekmovalci med tekmo izvesti oziroma demonstrirati: smuk v dolžini 100 metrov, snežni plug, lok, zaključen telemark, vezan »telemark«, zaključena kristjanja, vezana kristjanja, zaključen prečni skok, vezan prečni skok in nato še poljuben smuk na dolžini 200 metrov. Očitno je šlo za tekmo v izvajanju smučarskih prvin, glede na začetke smučarskega športa v tržiškem koncu. Iz elementov tekmovanja je tudi razvidno, da je bil »boter« tekmovanja najverjetneje Anton Seljak, morda tudi Anton Jelenc, saj gre za pedanten vojaški pristop. Tako Seljak kot Jelenc sta bila vojaška smučarska inštruktorja.
Prvi »Zeleniški smuk«
Za prvo znano smučarsko tekmovanje na svetu velja tekma v Murrnu v Švici leta 1903, pripravil jo je »Kandahar Ski Club«. Kot prvo priznano smučarsko tekmovanje pri nas šteje slalom pri Celjski koči leta 1926. Tej tekmi je sledilo tekmovanje v smuku s Kredarice v Krmo, prvo 24. (ali 25.) aprila 1927, kasneje poznano kot »Triglavski smuk«. Naslednja uradno priznana tekma v smuku pri nas pa je bil že »Zeleniški smuk«, za pokal, ki sta ga poklonila lastnika tržiške predilnice in tkalnice Glanzmann in Gassner, 19. februarja 1928. Letos bo torej od prvega tekmovanja v smuku na Zelenici minilo osemdeset let!
Prvi »Zeleniški smuk« je spet organiziral tržiški smučarski klub »SKT«. Sprva bolj lokalno smučarsko tekmovanje je kmalu postalo zelo množično in športno pomembno, s tekmovalci tudi zunaj Tržiča. Podrobnejši podatki o prvem tekmovanju v smuku na Zelenici niso ohranjeni. Po ustnem viru (Avgust Primožič, 5. junija 1988) naj bi bil zmagovalec Tržičan Rupret Sugg, drugo mesto pa naj bi zasedel Avgust Primožič. Čas zmagovalca naj bi bil okoli devet minut.
Nekatere podrobnosti o tekmah »Zeleniškega smuka« so se ohranile v natančnih zapiskih slovenske smučarske legende Cirila Pračka z Jesenic. Rezultate vseh tekem, na katerih je Praček nastopal, je vestno zapisoval. Tako je v Pračkovih zapiskih za »Zeleniški smuk« 18. februarja 1934 najti rezultate: 1. Ciril Praček (Jesenice) - 3.45.3; 2. Anton Tadel (Tržič) – 4.07.1; 3. Frenk Čarman (Tržič) – 4.15.0. V šestih letih tekmovanj se je najboljši čas »Zeleniškega smuka« izboljšal za več kot pet minut. Drugouvrščeni Anton Tadel je po pripovedovanjih slovel kot zelo nezaupljiv do sodnikov, zato je vedno tekmoval s čez prsi pripeto lastno štoparico. Tretji, Frenk Čarman, je leto poprej (1933) postal prvi (jugoslovanski) prvak v slalomu na tekmovanju pod Jalovcem, ki je štelo za državno prvenstvo.
Za trajno osvojitev pokala »Glanzmann-Gassner« na zeleniškem tekmovanju v smuku je bilo potrebno trikrat (zapored ali v presledkih) ekipno zmagati na tekmovanju. V tridesetih letih prejšnjega stoletja sta bili pri nas najmočnejši smučarski ekipi v Tržiču in na Jesenicah. Tekmovalci tržiškega in jeseniškega kluba so si tudi izmenjaje delili zmage in pokal vse do leta 1938, ko je bila 13. februarja na Zelenici odločilna tekma za trajno osvojitev prestižnega pokala. Na domačem smučarskem terenu in snegu so se izkazali Tržičani in pokal »Zeleniškega smuka« osvojili v trajno last. Ciril Praček je vestno zapisal rezultate: 1. Hubert Stransky (Tržič) – 2.55.0; 2. Frenk Čarman (Tržič) – 2.56.1; 3. Ciril Praček (Jesenice) – 2.57.0. Za tržiško ekipo so leta 1938 na Zelenici nastopili: Frenk Čarman, Anton Tadel, Rihard Ankele, Edvard Stransky, Jože Ahačič, Zdenko Lavička, Hubert Stransky in Anton Babič.
Smuk ima kot disciplina alpskega smučanja v Tržiču torej že kar globoke korenine, ki so jih po navedeni prvi generaciji uspešnih smukačev kasneje krepili še mnogi tržiški smučarji, zlasti Janez Štefe. Krono na častitljivo preteklo tržiško smukaško zgodovino, ki se je začela z »Zeleniškim smukom« pred davnimi osemdesetimi leti, pa s svojimi uspehi postavlja sedanji tržiški smučarski šampijon Andrej Jerman.
Avtor : Janez Kavar, originalna objava Gorenjski Glas
Vojašnica Boštjana Kekca