Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), ki je kolektivni član Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), s številnimi dejavnostmi aktivno sooblikuje civilno-vojaške odnose tako v domovini kot mednarodnem okolju. Eden od stebrov delovanja je vojaško strokovno področje, s poudarkom na odstiranju zgodovine vojaškega gorništva in smučanja.

V priponki je objavljen intervju z brigadirjem v pokoju Janezom Kavarjem, v Reviji Obramba.

RO12-str4-6.pdf

V majski številki revije Obramba je bil objavljem intervju z Alojzom Budkovičem o Savski obrambni liniji, pozabljeni zgodbi 1. svetovne vojne.

Intervju je v prilogi - Intervju_A_Budkovic.pdf

ZVGS skrbi, da velika vojna ne gre v pozabo

Savska linija je malo znana fortifikacija, grajena kot načrt B, če položaji ob Soči ne bi zdržali. Ortigara ni slovenski vrh, čeprav prepojena s slovensko krvjo, nahaja se v južnih Dolomitih nad mestom Asiago. 

Pokljuški gozdovi niso bogati le z lesom, gozdnimi plodovi in kakšnim medvedom, ampak skrivajo tudi vrsto zgodovinskih sledi. Sredi Pokljuke ob glavni cesti iz smeri Gorij proti Rudnemu polju se ustavite na Mrzlem studencu, kjer je izhodišče učilnice v naravi, pokljuške poti. Če boste sledili navodilom na informacijski tabli in smerokazom, boste po kratkem sprehodu prišli na deloma obnovljene položaje savske obrambne linije (nem. Savalinie) – avstro-ogarske obrambne linije soške fronte. Ob Soči sta se od 24. maja 1915 do 27. oktobra 1917 merili italijanska in avstro-ogarska armada – slednja se je predvsem branila pred prodorom močnejšega nasprotnika. Za zajezitev morebitnega italijanskega preboja so povečini leta 1915 (v manjšem obsegu tudi 1916/17) za fronto zgradili več pasov rezervnih položajev, zadnji med njimi je bila savska linija. Potekala je po vrhu Kepe v Karavankah, preko Zgornjesavske doline pri Mojstrani, čez Mežaklo, Radovno, Pokljuko, Sotesko, Jelovico, Selško in Poljansko dolino do Ljubljanske kotline, kjer je bilo predvideno mostišče na Savi.

• Category Title

Category Title

Category Title

Tirolska fronta v Dolomitih je bila dobro znana tudi slovenskim vojakom. Tjakaj je bil poslan tudi "slovenski" 17. pehotni polk (znani vzdevki: "cesarjeviči", "železni polk", "kranjski Janezi"), ki je bil od leta 1817 domači polk na Kranjskem (sedež v Ljubljani) in posebno cenjen na dunajskem dvoru. Najbolj srditi boji v južnih Dolomitih so potekali za goro Ortigaro (2106 m), ki so jo italijanske enote leta 1916 in prvo polovico 1917 neuspešno skušale zavzeti. Avstro-ogarska vojska je maja 1916 z veliko ofenzivo želela prodreti v Beneško nižino do Benetk in tako presekati in obkoliti italijansko armado na Soči. Razvoj dogodkov na vzhodni fronti v Galiciji je zaradi premika enot ustavil uspešno napredovanje v nižino, zato se je avstro-ogarska vojska umaknila nazaj v Dolomite in zasedla gorske položaje na črti Campanara, Ortigara in Chiesa. 10. junija 1917 so elitne gorske enote alpinov krenile v odločilno ofenzivo za zavzetje Ortigare, vendar neuspešno. Dva tedna kasneje, 24. junija, so avstro-ogarske enote v dobro usklajenem sodelovanju topništva in pehote šle v protinapad in porazile italijansko vojsko.

Italijanski alpini so bili leta 1872 ustanovljeni kot prva posebna enota za bojevanje v gorskem svetu, po njihovem zgledu so pred 1. svetovno vojno podobne enote vzklile tudi v soseščini, denimo leta 1888 francoski alpski lovci (fr. Chasseurs Alpins). Alpini so na tem območju izgubili veliko število mož (nekaj bataljonov), zato so ti kraji zanje sveti. Takoj po vojni, leta 1919, so ustanovili nacionalno združenje ANA (it. Associazione Nazionale Alpini) in se leto kasneje prvič zbrali na gori Ortigari – od tedaj se na tem mestu v velikem številu zberejo vsako leto. Zadnja leta se jim pridružijo tudi vojaški gorniki iz Avstrije in Slovenije, da skupaj počastijo spomin na umrle vojake. V čast nasprotnikov, ki so krčevito branili območje Ortigare, so alpini kraju v bližini vrha Chiesa dali ime Slovenska dolina (it. La dolina degli Sloveni), kjer je bilo v veliki kraški kotanji poveljniško mesto 2. poljske stotnije 17. pehotnega polka. Slovenski vojaki so na tem mestu v kamen vklesali posvetilo, ki se je ohranilo do današnjih dni (na fotografiji). Italijanski alpini skrbno negujejo položaje obeh strani, zato je območje posejano z več pomniki o prisotnosti enot s slovenskimi možmi. V bližnjem mestu Asiago je bila kmalu po vojni na hribu Leiten zgrajena mogočna kostnica, v kateri počiva okrog 50 tisoč vojakov, ki so umrli v bližnjih hribih, tako italijanske kot avstro-ogarske vojske. V okviru slovesnosti na Ortigari je v mestu organizirana parada vojaških gornikov, ki se v spremstvu godbe, odpravijo proti kostnici, kjer poteka krajša slovesnost s polaganjem vencev. 

Spremljajte revijo Obramba tudi na spletni strani (www.obramba.com) in socialnem omrežju FB, kjer boste lahko s pomočjo dodatnega slikovnega gradiva razširili vedenje o savski liniji in bojih za Ortigaro.       

Besedilo in foto: Jure Mikelj

Leto šnjem letu obeležujemo 100. obletnico zaključnih bojev za severno slovensko mejo. Na slovenski strani, pod poveljstvom generala Maistra, je sodelovala tudi Alpinska oz. alpska četa, ustanovljena v Radovljici 6. decembra 1918. Četi je poveljeval kapetan II. razreda Rudolf Badjura (1881 - 1963). Kasneje se je četi pridružžila šše Jesenišška alpska četa, ki so jo sestavljali prostovoljci iz Zgornjesavske doline, poveljeval pa jim je nadporočnik Karel Šefman (1889 - 1973). Alpska četa je aktivno sodelovala v bojih za Južžno Korošško in pri odvračanju Italijanov pri namerah zasedbe t.z. Jesenišškega trikotnika (Trbiž - Jesenice - Bled).

• Category Title

Category Title

Category Title

Category Title

Category Title

Category Title

14. decembra 2018 je Združženje vojašških gornikov Slovenije, v sodelovanju z veteranskimi organizacijami in 132. Gorskim polkom SV, na Grajskem trgu v Radovljici pripravilo priložžnostno slovesnost ob častitljivi obletnici ustanovitve Alpske čete. Prilžožnostni nagovor za slovesnost je pripravil član naše študijske skupine Janez Kavar. Tekst nagovora in nekaj arhivskih fotografij objavljamo v prilogi.

Društvo general Rudolf Maister Kranj je v soizdajateljstvu z Združženjem vojašških gornikov Slovenije, novembra 2018 izdalo zbornik Stražžarji Karavank - Lojze Ude in boji za severno mejo. Zbornik sta uredila zgodovinarja član ZVGS dr. Miha Šimac in kustos Vojašškega muzeja SV dr. Blažž Torkar. Zbornik poglobljeno obravnava boje za severno slovensko mejo v pogorju Karavank.

Tekst(i) k fotografijam:

Alpinska četa RB: Kapetan II. razreda Rudolf Badjura (v sredini) z delom alpske čete marca 1919 v Karavankah (Foto: arhiv Vojašški muzej SV)

Šefman_GMJ: Nadporočnik Karel ŠŠefman (Foto: arhiv Gornjesavski muzej Jesenice)

Poročnik Lojze Ude: Poročnik Lojze Ude (Foto: arhiv Janez Kavar)

Stražarji: Naslovnica zbornika Stražžarji Karavank (Arhiv ZVGS)

• Radovljica14122018.pdf

Simpozij Rudolf Badjura

V Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je v četretk, 13. marca, potekal zelo dobro obiskan simpozij o Rudolfu Badjuri. Tokratno strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo veliko priznanih strokovnjakov in raziskovalecev življena in dela Rudiolfa Badjure, sta organizirala Združenje vojaških gornikov Slovenije in Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje Slovenske vojske. Simpozij, ki ga je zasnoval, pripravljal in vodil Janez Kavar (brigadir v p.), je vsebinsko zaokrožil pogled na široko paleto aktivnost in delovanja Rudolfa Badjure, ki so širši slovenski javnosti dokaj neznani.

Bilten simpozija je v priponki - Badjura_bilten_2014.pdf

Razkrivanje osebnosti in delovanja publicista, smučarja in gornika Rudolfa Badjure

V prilogi objavljamo članek "Razkrivanje osebnosti in delovanja publicista, smučarja in gornika Rudolfa Badjure", ki ga je v reviji Šport objavil Dr. Herman Berčič, profesor v pokoju.

11_revija_sport_1-2_2014_49-53.pdf

V sredo 24. oktobra 2012 je bila poimenovana vojašnica na Rudnem polju po Rudolfu Badjuri turističnemu in športnemu pisatelju,  poveljniku prve slovenske alpske čete, rojenemu leta 1881 v Litiji. Šolal se je v Ljubljani, trgovski akademiji v Pragi in končal alpsko šolo in vojaške smučarske tečaje v Visokih in Nizkih Tatrah. Opravljeni tečaji in v tistem času sprejeti športni in vojaški koncept smučanja so vplivali na njegovo življenjsko pot. Postal je prvi slovenski smučarski učitelj, pobudnik množičnega smučanja in organizator prvih smučarski tekem v Sloveniji. Svoje delo je usmeril v sestavo smučarskega izrazoslovja in priročnika za smučanje. Bil je pisec prvih vodnikov po naših hribih in gorah, vnet tujsko prometni delavec in vojaški smučarski učitelj.

Nagovor slavnostnega govornika brig. Petra Zupana si lahko preberete v priponki. 

24. oktobra 2013 bo na Pokljuki simpozij o Rudolfu Badjuri. Priznani slovenski strokovnjaki bodo na simpoziju osvetlili Badjurino življenje in delo na področju športa in turizma, pionirstva slovenske smučarske terminologije, zbiranja geografske terminologije, pionirstva na področju tehnike in poučevanja smučanja, Badjure kot vojaškega častnika in Badjurin zgodovinski pomen z družbeno sociološkega vidika. Po simpoziju bo izšel zbornik predstavljenih referatov, ki ga bo izdalo naše združenje.

Simpozij o Rudolfu Badjuri je raziskovalni projekt ZVGS za leto 2013.

Priponka: Badjurina Pokljuka.pdf (25 kb)

• Category Title

Category Title

Category Title

Category Title